• stavbe, ki so varovane v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine (stavbna dediščina, glej tolmačenje spodaj),
• stavbe, ki se uporabljajo za obredne namene in verske dejavnosti,
• industrijske stavbe in skladišča,
• nestanovanjske kmetijske stavbe, če se te ne ogrevajo,
• samostojne stavbe s celotno uporabno tlorisno površino, manjšo od 50 m².

• oddaji v najem za obdobje, krajše od enega leta,
• prodaji v primeru izkazane javne koristi za razglasitev,
• prodaji v primeru izvržbe ali v stečajnem postopku,
• prodaji ali oddaji nepremičnine, ki je last Republike Slovenije ali lokalne skupnosti prešla na podlagi skelpa o dedovanju,
• lastniku, ki gradi stanovanjski objekt kot lastno prebivališče in ga ne bo prodal ali oddajal.

Izjeme pri najemu stanovanjskih stavbe, ki se oddajajo v najem:

• Lastnik stavbe energetske izkaznice ne potrebuje pri podaljšanju obstoječe najemne pogodbe, kar se dokazuje s prijavo stalnega ali začasnega bivališča pred najemom.

Izjeme pri gradnji, ki ni namenjena za prodajo ali oddajo v najem:

• Za stavbe, ki se zgradijo na podlagi predpisov s področja graditve objektov in se ne prodajo ali oddajo v najem se šteje, da je obveznost glede izdelave energetske izkaznice izpolnjena z izkazom o energetskih lastnostih stavbe. Torej, energetska izkaznica stavbe je obvezna le pri gradnji za trg (prodaja ali najem). Pri ostalih novogradnjah namesto izkaznice zadošča izkaz energijskih lastnosti stavbe po PURES-u. Ta  izkaz, ki ustreza izvedenemu stanju, bi se moral po ZGO nahajati v dokazilu o zanesljivosti stavbe.

Tolmačenje glede stavbne dediščine oz. za stavbe, ki so varovane v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine

Namen energetske izkaznice je pridobitev informacije o energetski učinkovitosti stavbe, vključno s priporočili za povečanje njene energetske učinkovitosti, in sicer v času njenega pravnega prometa (prodaja, oddaja). Za stavbe, ki so varovane po predpisih s področja varstva kulturne dediščine velja, da lahko odstopajo od minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti, če bi njihovo izpolnjevanje ogrozilo varovane vrednote objekta. Pravna podlaga za odstopanja se nahaja tako v Direktivi o energetski učinkovitosti stavb - EPDP (glej 2. točko 4. člena), kot tudi v Zakonu o graditvi objektov- ZGO-1 (glej 5. odstavek 9. člena).

Ker zaradi z kulturnovarstvenih omejitev pri teh stavbah predpisana energetska izkaznica ne bi dosegla in opravičila svojega namena, je Energetski zakon določil, da v primerih, ko gre za stavbe, ki so varovane po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, izkaznica ni obvezna. Ta določba se nanaša le na tisto kulturno dediščino, ki je varovana, kot stavbna dediščina, kar pomeni, da ima za tip dediščine določeno: stavbna (profana, sakralna,..) dediščina . 

Podatki o tem, ali ima stavba status kulturne dediščine in kakšnega tipa je, so dosegljivi na portalu eVRD - Varstveni režim kulturne dediščine, kamor z vpisom parcelne številke in katastrske občine v polju "iskanje" najdemo iskani objekt in pridobimo vse potrebne informacije o statusu ter o tipu dediščine. Navodila za uporabo spletne aplikacije najdemo pod okencem "pomoč." V primeru dvoma se lahko obrnete tudi na Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.