Energenti
Kakšen sistem ogrevanja izbrati, da se bomo ogrevali čim ceneje in da se bo naložba v ogrevalni sistem vrnila v čim krajšem času. Glede na trenutne cen energentov za ogrevanje je najcenejše ogrevanje z biomaso in toplotnimi črpalkami, najdražje pa je ogrevanje s utekočinjenim naftnim plinom.
Energija v prvotni obliki goriva (kurilno olje, plin, biomasa) na "pragu" pred kotlom je končna energija. Cen končne energije preračunane na enoto kWh še ne moremo primerjati med seboj. Primerjava je možne šele, ko upoštevamo, kolika je koristna energija, ki je odvisna od izkoristka ogrevalne naprave in tudi ogrevalnega sistema. Letni povprečni Izkoristek ogrevalne naprave lahko v znatni meri vpliva na ceno in strošek porabljene energije, kar je tudi razvidno iz tabele, kjer so podane cene koristne energije. Pri toplotni črpalki je učinkovitost izražena z letnim grelnim številom.
Če želimo narediti primerjavo cen različnih energentov, moramo te zaradi različnih agregatnih stanj (trdno, tekoče, plinasto) in zaradi različnih merskih enot (liter, kg, m3), spraviti na isto osnovo, oziroma energijsko enoto. Pomembno je, da upoštevamo različno kurilno vrednost energentov. Tako iz enega litra ekstra lahkega kurilnega olja dobimo približno 10 kWh energije, iz enega m3 zemeljskega plina približno 9,5 kWh energije in iz enega litra utekočinjenega plina približno 6,95 kWh toplotne energije.
Pomembna je cena energenta in učinkovitost obratovanja ogrevalne naprave.
Cene energentov - povezava
Kurilna vrednost (tudi kalorifična vrenost) je energija, ki se sprosti v obliki toplote pri popolnem zgorevanju goriva z oksidantom pri standardnih pogojih (t. j. temperaturi 0 °C in tlaku 1,013 bar). Kurilno vrednost merimo največkrat z bombnim kalorimetrom. Lahko jo podamo v različnih oblikah:
- energija/mol goriva npr. kJ/mol
- energija/maso goriva npr. MJ/kg
- energija/volumen goriva npr MJ/l
Potrebno je ločiti nizko in visoko kurilno vrednost. Pri popolnem zgorevanju ogljikovodikov nastaneta dva produkta CO2 in H20. Toplota, ki pri tem nastane je nizka kurilna vrednost, zraven pa je še voda v obliki pare, ki ima t.i. latentno toploto (latentna toplota uparjanja vode pri 25 °C). Če paro kondenziramo v tekoče stanje dobimo nekaj toplote in prištejemo to vrednost nizki kurilni vrednosti dobimo visoko kurilno vrednost.
| Gorivo-energent | Enota | kurilnost [Hi] |
|---|---|---|
| Fosilna goriva | ||
| Rjavi premog | kg | 3,8 kWh/kg |
| Lahko kurilno olje - ELKO | lit | 10,08 kWh/lit |
| Zemeljski plin | Sm3 | 9,47 kWh/Sm3 |
| Utekočinjen naftni plin - UNP | m3 | 27,31 kWh/m3 |
| kg | 12,78 kWh/kg | |
| lit | 6,95 kWh/lit | |
| Biomasa | ||
| Listavci, polena – 30 cm | 1 prm | 2.398 kWh/prm |
| Listavci, polena – 1 m | 1 prm | 1.975 kWh/prm |
| Iglavci, polena – 30 cm | 1 prm | 1.735 kWh/prm |
| Iglavci, polena – 1 m | 1 prm | 1.429 kWh/prm |
| Lesni sekanci G30 | 1 nm3 | 811 kWh/nm3 |
| kg | 5,24 kWh/kg | |
| Peleti | kg | 4,9-5,4 kWh/kg |
| Električna energija | ||
| Elektrika | kWh | 1 kWh |
Opis enot::
prm - prostorninski meter (prm) je skladovnica (velikosti kocke s stranicami 1 m)
nm3 - nasuti meter (nm3) je nasutje manjših kosov lesa (drva, sekanci, žagovina itd.)
Sm3 - standardni kubični meter (kratica Sm³, površno pisano tudi Sm3) je dogovorna enota za količino snovi, zlasti plina. Količina snovi je sicer opredeljena z maso, vendar je tekočine in pline nerodno tehtati in raje merimo prostornino. Zaradi raztezanja snovi s temperaturo moramo pri natančnejših meritvah podati temperaturo snovi, pri plinih pa tudi tlak. Za primerjavo količin moramo meritve preračunati na enak tlak in temperaturo. Pri navajanju količine v Sm³ so privzeti naslednji standardni pogoji: tlak 1,01325 bar (101,325 kPa) in temperatura 15 °C.
Energetska izkaznica
Ulica 15. maja 26000 Koper
T: +386 (0)590 54 402
E: info@energetska-izkaznica.si
Aktualno
Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe zamenjave starih kurilnih naprav v skupnih kotlovnicah
Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad je objavil nov javni
poziv ...
