ENERGIJSKE OZNAKE

Znake za okolje imenujemo tudi energijske ali zelene oznake. To so oznake, ki se podeljujejo proizvodom ali storitvam ki izpolnjujejo določena stroga merila. Ta merila vključujejo energijske, okoljske in različne druge kriterije, katerih izpolnjevanje navadno presojajo posebne skupine neodvisnih strokovnjakov. Znaki za okolje so na voljo npr. za pisarniške naprave in podobne naprave široke rabe, za različno elektronsko opremo, za sijalke in za zeleno elektriko. Hkrati z naraščanjem pomena znakov za okolje v EU prihaja do nevarnosti nesporazumov in nejasnosti zaradi vedno večjega števila teh oznak.

1. Energijska nalepka za gospodinjske aparate

Zakon določa, da mora biti vsa bela tehnika opremljena z energijskimi oznakami. Kot potrošniku vam mora biti omogočeno, da iz tehničnih specifikacij razberete rabo energije posameznih napravah, kar je koristna osnova za primerjavo izdelkov. Energijske oznake omogočajo večjo transparentnost ponudbe naprav in spodbujajo razvoj trga zelenih izdelkov.

Energetska učinkovitost različnih naprav in modelov je prikazana na energijski nalepki s pomočjo skale od A do G. Razred A s podskupinami (A+, A++ ipd.) pomeni energijsko najučinkovitejšo napravo. Na nalepki najdete tudi druge pomembne informacije kot so npr. stopnja hrupa in volumen naprav, učinkovitost pomivanja ali sušenja in podobno.

Naprave v gospodinjstvu, ki morajo biti označene, so:

• Zamrzovalniki, hladilnik, kombinirani hladilnik z zamrzovalnikom,
• samostojne pečice in pečice kot del štedilnika,
• pomivalni, pralni in sušilni stroji,
• kombinirani pralni stroji s sušilnim strojem,
• klimatske naprave, vključno s toplotnimi črpalkami,
• sijalke (energijska oznaka je navedena na embalaži),
• televizijski sprejemniki.

2. Energetska izkaznica stavbe

Energetska izkaznica je najpomembnejša komponenta Direktive o energijski učinkovitosti stavb (EPBD). Države članice so dolžne zagotoviti, da je ob izgradnji, prodaji ali oddaji v najem energetska izkaznica na voljo lastniku, podnajemniku ali potencialnemu kupcu. Energetska izkaznica naj vključuje tudi nasvete in informacije o tem, kako izboljšati energetsko učinkovitost stavbe.

Metodologija izračuna rabe energije in standardizirana energetska izkaznica mora slediti določitvam v predpisani zakonodaji v državah članicah. Natančno obliko in vsebino energetskih izkaznic določi vsaka država članica posebej.

Energetska izkaznica se nanaša na celotno stavbo, ki je sestavljena iz več med seboj povezanih enot, ki bistveno vplivajo na rabo energije in njeno učinkovitost. Izračun naj bi zajemal podatke o ovoju stavbe, oknih, ogrevanju, električnih in prezračevalnih napravah, razsvetljavi, toplotni viri (kotli, so proizvodnja elektrike in toplote), hladilni sistemi in ostalo.

Države članice so dolžne sprejeti EPBD v nacionalno zakonodajo. Vsaka država članica mora uvesti svojo zakonodajo in uvesti nadzorne organe in ustanove na nacionalnem ali regionalnem nivoju. Energetske izkaznice morajo biti osnovane na računski rabi energije ali na dejanski rabi energije. Predloga energetske izkaznice je tudi element nacionalnih zakonodaj s prenosom EPBD.

Energetske izkaznice bodo vplivale na nepremičninski trg zaradi vpliva energetske učinkovitosti stavbe na tržno vrednost stavbe. Za povečanje ozaveščenosti javnosti bo obvezen prikaz energetske izkaznice na vidnem mestu v javnih stavbah z visoko frekvenco obiskov ljudi. Namen energetske izkaznice stavbe je informiranje kupca oziroma najemnika stavbe o njeni energetski učinkovitosti in posredno o pričakovani višini stroška za energijo. Pritisk trga bo posledično vplival na posodobitev stavbnega sektorja in razvoj stavbnih komponent.

 

3. Razredi energetske učinkovitosti za klimatske naprave do 12 kW

V začetku leta 2013 so stopila v veljavo nova določila, ki jih predvideva izvedbena uredba (EU) 206/2012, katera uveljavlja zahteve iz smernice ErP 2009/125 ES za klimatske naprave do hladilne moči 12kW. Do sedaj sta se za učinkovitost klimatskih naprav navajali razredi od A do G in kazalniki učinkovitosti pri hlajenju (EER) in gretju (COP). Ti vrednosti sta bili nastavljeni izključno na eno samo temperaturno merilno točko.

Pri novih kazalnikih sezonske učinkovitosti SEER in SCOP pa je definiranih več točk merjenja v obdobju sezone hlajenja in gretja. Pri tem črka S v kratici pomeni sezonski. Poleg obstoječih razredov energetske učinkovitosti se je lestvica razširila v razrede A+, A++ in A+++, razredi energetske učinkovitosti se bodo sčasoma razporedili od A+++ do D, kar pomeni, da bo v prihodnje odpadlo uvrščanje naprav v sedanje razrede E, F in G.

Pri kazalniku SEER za hlajenje so bili za celotno območje Evrope prevzeti reprezentativni klimatski podatki za mesto Strasbourg v Franciji, merilne točke za izračun kazalnikov sezonske učinkovitosti pri hlajenju so pri zunanji temperaturi 20, 25, 30 in 35°C. Na osnovi izračuna povprečnega časa delovanja in mirovanja pri določeni merilni točki v tem srednjem klimatskem območju se nato izračuna SEER, kazalnik sezonske učinkovitosti pri hlajenju.
 

Lestvica razredov sezonske učinkovitosti SEER za hlajenje

Pri kazalniku SCOP za ogrevanje ne obstaja enotni temperaturni profil za vso Evropo, osnovana je bila razdelitev evropskega ozemlja na tri temperaturna območja: toplo, srednje in hladno, z različnimi profili obremenitve.

                                        

4. Energy Star

"Energy Star" je skupni program ameriškega ministrstva za energijo ter Agencije za varovanja okolja (EPA). S tem znakom so opremljene pisarniške računalniške naprave po vsem svetu. Evropski Energy Star program za pisarniško opremo je nastal leta 2002 kot posledica mednarodnega dogovora med Evropsko komisijo in EPA. Evropska komisija in EPA skupaj določata merila za omenjene vrste naprav.

Nova merila oznake Energy Star udejanjajo prizadevanje za določitev najboljših 25 % naprav v posamezni skupini izdelkov (prejšnji kriteriji niso bili tako natančni in so pokrivali 80 % naprav na trgu). Nova merila vključujejo skupno rabo energije ob upoštevanju rabe v neaktivnem stanju, stanju mirovanja ter v spečem stanju. Zaradi pomembnosti te oznake na evropskem in ameriškem trgu je pričakovati, da bo veliko naprav ustrezalo njenim merilom. Za vsak korak pri postopku odločanja o nabavi se priporoča, da se merila oznake Energy Star upoštevajo kot minimalne zahteve.

5. Znak kakovosti v graditeljstvu

Med gradnjo se vgradijo številni izdelki in izvedejo storitve, ki morajo dolga leta neopazno opravljati svojo nalogo ter zagotavljati varnost in trajno uporabo objektov, da so uporabniki zadovoljni. V okviru projekta, Znak kakovosti v graditeljstvu, ZKG, je vzpostavljen sistem ocenjevanja izdelkov in storitev s področja graditeljstva. Znak ZKG kot blagovno storitvena znamka označuje dobre in najboljše izdelke in storitve graditeljstva v Sloveniji. Naročnikom in potrošnikom pomaga pri odločitvi za investicijo ali naročilo. Prijaviteljem v postopku ocenjevanja pa omogoči primerjavo s konkurenco. S projektom ZKG se spodbuja in usmerja proizvajalce in izvajalce h kakovosti, zadovoljstvu investitorjev in uporabnikov ter s tem tudi k poslovni uspešnosti.

Več informacij najdete na: http://www.gi-zrmk.si/GC/DejavnostZKG.aspx

6. Znak EU za okolje

Znak EU za okolje je v uporabi v evropskih državah od leta 1992. Z njo so označeni izdelki in storitve, katerih vplivi na okolje so manjši od drugih. Kriterije razvija Odbor evropske unije za označevanje (European Labelling Board; EUEB). Eko-rožo podeljuje Evropska komisija.

Vsi proizvodi, ki so označeni z Znakom EU za okolje, so bili preverjeni s strani neodvisnih organov, da izpolnjujejo stroga okoljska merila in merila glede delovanja.

Trenutno so merila za podelitev Znaka EU za okolje izdelana za 23 različnih skupin proizvodov. Znak EU za okolje je bil podeljen že več kot 250 proizvajalcem za več sto različnih proizvodov.

Namen znaka EU za okolje je spodbuditi proizvajalce k uporabi ekološko prijaznejših materialov, da bi tako zmanjšali emisije in bi tako lansirali na trg visoko energetsko učinkovite in kvalitetne proizvode.

Znak EU za okolje upravlja Odbor Evropske Unije za znak za okolje (EUEB), ki mu daje podporo Evropska komisija, države članice Evropske unije (EU) in Evropskega gospodarskega prostora (EGP). Odbor EU za znak za okolje vključuje tudi predstavnike industrije, nevladnih okoljskih organizacij in potrošniških organizacij.

Kriteriji za znak za okolje EU temeljijo na vplivu izdelka na okolje v celotnem življenjskem krogu in tudi kriterijev, ki odločajo o tem ali je izdelek primeren za uporabo, pridobivanje surovin, možnost recikliranja ali ponovne uporabe proizvoda na koncu njegove življenjske dobe.

Poleg teh kriterijev se upošteva še poraba energije pri proizvodnji in morebiten vpliv izdelka na zdravje uporabnikov.

Vsi izdelki z oznako "znak EU za okolje" preizkusijo neodvisni pristojni organi. Znak na izdelku kaže, da je bila narejena neodvisna ocena in da znak ustreza okoljskim kriterijem v vseh življenjskih fazah izdelka.

V začetku leta 2009 je bila podeljena oznaka več kot 750 podjetjem za njihove proizvode. Italija in Francija imata največje število imetnikov podeljene oznake, sledita jim Danska in Nemčija. Konec leta 2008 je bila oznaka podeljena okrog 3000 izdelkom in storitvam z različnih področij od storitev turistične nastanitve, gospodinjskih aparatov, čistilnih sredstev in pisarniške računalniške opreme, vrtnarjenja.