Gradbeništvo predstavlja 40 % celotne rabe energije v Evropski uniji (EU). Manjša poraba energije na tem področju je zato prednostna naloga v okviru ciljev  „20-20-20“ na področju energetske učinkovitosti. V tej direktivi so predlagane smernice za države članice v zvezi z energetsko učinkovitostjo stavb.

Cilj te direktive je spodbujanje večje energetske učinkovitosti stavb, njihovih delov in stavbnih enot.

Metodologija za izračunavanje energetske učinkovitosti stavb

Države članice morajo na nacionalni ali regionalni ravni sprejeti metodologijo za izračunavanje energetske učinkovitosti stavb, ki upošteva nekatere vidike, predvsem:

• toplotne značilnosti stavbe (toplotna zmogljivost, izolacija, itd.),
• ogrevalne sisteme in oskrbo s toplo vodo,
• klimatske naprave,
• vgrajeno razsvetljavo,
• notranje klimatske pogoje.

Upošteva se tudi pozitiven vpliv drugih vidikov, kot so lokalna izpostavljenost soncu, naravna osvetlitev, električna energija, proizvedena v soproizvodnji, in daljinski ali skupinski ogrevalni in hladilni sistemi.

Določitev minimalnih zahtev

Države članice morajo v skladu z navedeno metodologijo za izračunavanje določiti minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti tako, da se dosežejo stroškovno optimalne ravni. Raven teh zahtev se pregleduje na vsakih 5 let.

Pri določanju minimalnih zahtev lahko države članice razlikujejo med novimi in obstoječimi stavbami ter med različnimi kategorijami stavb.

Pri novih stavbah se morajo upoštevati te zahteve, pred začetkom gradnje pa je treba preučiti izvedljivost sistemov oskrbe z energijo iz obnovljivih virov, toplotnih črpalk, daljinskih ali skupinskih ogrevalnih in hladilnih sistemov ter sistemov soproizvodnje.

Pri večji prenovi obstoječih stavb, je treba zagotoviti izboljšanje njihove energetske učinkovitosti tako, da bodo tudi te stavbe zadostovale minimalnim zahtevam.

Uporaba minimalnih zahtev ni obvezna za:

• uradno zaščitene stavbe (na primer zgodovinske stavbe),
• stavbe, ki se uporabljajo za obredne namene,
• začasni objekti,
• stanovanjske stavbe, ki so namenjene za omejeno letno uporabo,
• samostojne stavbe, katerih skupna uporabna tlorisna površina je manjša od 50 m².

Zahtevam glede energetske učinkovitosti morajo ustrezati tudi vgrajeni, zamenjani ali nadgrajeni tehnični stavbni sistemi, kot so ogrevalni sistemi, sistem tople vode, klimatski sistem in veliki prezračevalni sistemi.

Za doseganje stroškovno optimalnih ravni morajo biti minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti izpolnjene tudi pri zamenjavi ali nadgradnji elementov stavb, ki so del ovoja stavbe in znatno vplivajo na energetsko učinkovitost tega ovoja (na primer okenski okvirji).

Link:  Direktiva o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo.

Cilj: skoraj nič-energijske stavbe

Do 31. decembra 2020 morajo biti vse nove stavbe skoraj-nič energijske stavbe. Po 31. decembru 2018 morajo ista merila izpolnjevati nove stavbe, ki jih javni organi uporabljajo kot lastniki.

Komisija spodbuja povečanje števila tovrstnih stavb z izvajanjem nacionalnih načrtov, ki vključujejo:

• podrobno obrazložitev prenosa opredelitev skoraj nič-energijskih stavb v prakso,
• vmesne cilje za izboljšanje energetske učinkovitosti novih stavb do leta 2015,
• informacije o politikah in finančnih ukrepih, sprejetih za spodbujanje izboljšanja energetske učinkovitosti stavb.

Tržne spodbude in finančne ovire

Države članice oblikujejo seznam obstoječih in mogočih instrumentov za spodbujanje izboljšanja energetske učinkovitosti stavb. Seznam se posodobi vsaka tri leta.

Energetske izkaznice

Države članice vzpostavijo sistem certificiranja energetske učinkovitosti stavb. Ta sistem vključuje predvsem informacije o porabi energije stavb in priporočila za stroškovne izboljšave.

Ob prodaji ali oddaji stavbe ali stavbne enote mora biti v zadevnih oglasih v komercialnih medijih naveden indikator energetske učinkovitosti iz energetske izkaznice.

Ob izgradnji, prodaji ali oddaji stavbe ali stavbne enote se energetska kartica predloži morebitnemu novemu najemniku ali kupcu ter izroči kupcu ali novemu najemniku.

V stavbah, v katerih skupno tlorisno površino nad 500 m² uporablja javni organ, in v stavbah s skupno tlorisno površino nad 500 m², v katerih se pogosto zadržuje javnost, mora biti energetska izkaznica prikazana na vidnem mestu in jasno opazna javnosti (9. julija 2015 se ta prag zniža na 250 m²).

Države članice morajo uvesti sistem rednega nadzora ogrevalnih in hladilnih sistemov stavb.

Link:  do celotne direktive 2010/31/UE