Raba energije za ogrevanje zgradb je odvisna od oblike zgradbe in sestave njenih obodnih delov ter seveda klimatskih pogojev okolja, v katerm se zgradba nahaja. Podatek, s katerim opišemo te klimatske pogoje in ki ga potrebujemo za izračune je temperaturni primankljaj.
Temperaturni primankljaj je definiran kot produkt časa ogrevanja z razliko temperatur med notranjostjo zgradbe (po dogovoru je to 20°C) in zunanjim zrakom. Trajanje po dogovoru omejimo na dni, ko je zunanja temperatura (prag) nižja od 12°C. Za določen kraj torej vzamemo povprečno zunanjo temperaturo v času ogrevalne sezone in jo odštejemo od dogovorjenih 20°C ter jo pomnožimo s številom ogrevalnih dni. Izrazimo jih v enoti »stopinja dan«, zato se pogosto uporablja tudi izraz »stopinjski dnevi« namesto temperaturni primankljaj.
Vrednosti temperaturnega primankljaja v Sloveniji so od 1970 st.dan v Piranu, 3300 v Ljubljani, 3600 v Kamniku in 4800 v Planici. Potrebne podatke dobimo v raznih priročnikih. Pri računanju jemljemo povprečne vrednosti za daljše obdobje, pri primerjavah rabe energije med posameznimi leti, pa moramo upoštevati dejanske vrednosti, ki so za posamezna leta seveda različne, naročimo pa jih na Hidrometeorološkem zavodu Slovenije.
Energija, ki jo porabimo za ogrevanje, je odvisna od izolacijskih lastnosti stavbe in od vremenskih razmer, predvsem od temperature zraka oz. razlike med zunanjo temperaturo zraka in temperaturo v stavbi. Energijo, ki jo porabimo za ogrevanje, lahko ocenimo s pomočjo temperaturnega primanjkljaja oz. stopinjski dni. Na osnovi temperaturnega primanjkljaja lahko postavimo zahteve za minimalno toplotno izolacijo stavb.
Stopinjski dnevi in trajanje ogrevalne sezone
Temperaturni primanjkljaj ali vsota stopinjskih dni je vsota razlik zunanje temperature zraka in izbrane temperature v ogrevanem prostoru, in jo izračunamo za tiste dni, v katerih je povprečna dnevna temperatura zraka nižja od 12°C. Začetek kurilne (ogrevalne) sezone določimo tako, da poiščemo, kdaj je bila zunanja temperatura zraka ob 21. uri prvič v drugi polovici obravnavanega leta tri dni zapored nižja ali enaka 12°C. Naslednji dan je začetek kurilne sezone. Kurilna sezona se konča takrat, ko je zunanja temperatura ob 21. uri v treh zaporednih dneh večja od 12°C in po tem datumu v prvi polovici obravnavanega leta ni več treh zaporednih dni, ko bi se temperatura ponovno znižala na 12°C ali manj. Tretji dan je zadnji dan kurilne sezone. V gorah, kjer se kurilna sezona nikoli ne konča, smo za začetek kurilne sezone v obravnavanem letu izbrali 1. julij ter za konec 30. junij. Trajanje kurilne sezone je število dni med začetkom in koncem kurilne sezone.
Povprečna dnevna temperatura zraka, je določena z enačbo: T(d) = (T(7) + T(14) + 2T(21))/4, kjer so T(7), T(14) in T(21) časovne meritve (ure) po srednjeevropskem čas
Lokacija
Povprečni temperaturni primanjkljaj
Koper
2100 Kdni / leto
Nova Gorica
2500 Kdni / leto
Murska Sobota
3300 Kdni / leto
Novo Mesto
3100 Kdni / leto
Ljubljana
3300 Kdni / leto
Maribor
3300 Kdni / leto
Celje
3300 Kdni / leto
Kranj
3500 Kdni / leto
Krško
3100 Kdni / leto
Postojna
3700 Kdni / leto
Kočevje
3700 Kdni / leto
Jesenice
4100 Kdni / leto
1. Zemljevid postaj, kjer opravljajo meritve za temperaturne primanjaje
2. Temperaturni primanjkljaj in presežek (od leta 1961)
3. Temperaturni primanjklaj za želeno postajo opazovanja (npr. Portorož 464)
4. Temperaturni primanjklaj od leta 1990 in 2007
5. Podatki za pravilnik o učinkoviti rabi energije (Koper: GKY: 401242, GKX:45667)
Energetska izkaznica
Ulica 15. maja 2
Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad je objavil nov javni
poziv ...