Najpogostejše termografske meritve, ki jih opravljamo z uporabo termokamere so:
Termokamere so v gradbeništvu pričeli uporabljati praktično takoj in sicer pri energetskih pregledih stavb. Termični posnetek pokaže variacijo temperature po zunanjem plašču in toplejši deli oddajajo več toplote, kar največkrat pomeni, da je tam toplotna izolacija slabša. Vzrokov za slabšo izolacijo je več, od tega, da jo graditelj sploh ni vgradil, do okvare ali prisotnosti močnejše vlage. Seveda pa je tovrstna zanesljiva analiza izgubljanja energije možna le v zimskem času. Rezultati meritev, in iz njih določenih izgub, s sodobnimi termokamerami so zanesljivi že ob 10 stopinjski razliki med temperaturo znotraj in zunaj objekta.
Do veljave in koristnosti pa pride termokamera tudi pri iskanju mest, kjer sistem pušča toplo vodo. Ti pregledi se morajo izvajati ponoči, v suhem vremenu, tako da termokamera pokaže povišano temperaturo površine na mestih puščanja. Ko se tako mesto odkrije, se ga običajno preveri še z občutljivim geofonskim mikrofonom. Praksa je pokazala, da se tako lahko odkrije napake tudi do globine 3m.
Termogram stanovanjskega bloka
Na sliki je termogram stanovanjskega bloka, ki je bil očitno zgrajen v 60 letih, pred prvo naftno krizo. Plašč bloka je v celoti precej toplejši od zraka, lepo pa se vidijo toplotni mostovi nosilnih betonskih plošč.
Termogram s slike je tipičen za slabe električne spoje, kar je pogosto vzrok za požare.
Vidna slika in termogram dela opreme v neki livarni
Površine so kovinske z majhno in neuniformno emitivnostjo. Zaradi tega so pobarvane s črno mat barvo, ki ima emitivnost 0,95. Na pobarvanem delu je izmerjena termodinamska temperatura prava, medtem ko je na nepobarvanih delih zaradi previsoko nastavljene emitivnosti zelo napačna.
Energetska izkaznica
Ulica 15. maja 2
Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad je objavil nov javni
poziv ...